Dojenje je akt, ki ga imata lahko le mama in otrok

Znano dejstvo je, da je materino mleko najboljša hrana za njenega dojenčka in obenem vez med otrokom in mamo. Vendar, če dojenje zaradi različnih razlogov ne steče, naj se mamice ne obremenjujejo. Mamice lahko dajo otrokom najpomembnejše - ljubezen, občutek varnosti, sprejetosti in oporo tudi, če ne dojijo, pravi babica in mednarodno certificirana svetovalka za dojenje Polona Farkaš, s katero smo govorili o dojenju in izzivih pri njem.

Po njenih besedah sta pri vzpostavljanju dojenja najpomembnejša individualni pristop in vztrajnost. Sama vedno najprej opazuje mamico in dojenčka ter skuša ugotoviti, zakaj dojenje kdaj ne steče. »Sploh pri prvorodkah je včasih potreben čas, da pridobijo spretnost rokovanja z otrokom in se naučijo veščine dojenja,« poudarja Farkaševa.

Če otrok odklanja dojko, poiščite vzrok

V kolikor otrok odklanja dojko, je treba najti vzrok. Največkrat gre zgolj za neustrezen položaj ali na primer premočan vonj, parfum mamice. »Otroci imajo izjemno dober vonj in jih lahko močni vonji odvračajo od dojenja,« pojasnjuje Polona Farkaš.

Vzrok se lahko skriva tudi v prehitrem ali prepočasnem izteku mleka. »Razumeti moramo, da so si tako kot odrasli tudi dojenčki povsem različni in tako eni ne morejo pričakati in želijo, da mleko teče takoj, spet drugi, da gre počasneje.« V primeru prepočasnega izteka svetuje, da se mamice na dojenje pripravijo z masažo, toplimi obkladki, da se mleko lažje sprosti ter si malce iztisnejo mleko, da otrok takoj pride do kapljice in jo okusi. V primerih, ko mleko izteka prehitro, pa bo prav tako pomagalo, da si najprej nekaj mleka izčrpajo, da nato, ko otroka pristavijo, le-to ne izteka več samo od sebe.

Bodite vztrajni

Kot že omenjeno, je pri dojenju izjemno pomembna vztrajnost. »Kot družba smo nepotrpežljivi in ves čas hitimo, kar se zelo hitro pokaže tudi pri povsem naravnih stvareh, kot je dojenje. Veliko mamic po porodu predvideva, da bo dojenje takoj steklo in se bo dojenček takoj prisesal. A temu pogosto ni tako, zato je njihova želja po dojenju že pred rojstvom dobra motivacija, da se kasneje potrudijo, predvsem pa preizkusijo več stvari, kar jih na koncu večinoma pripeljejo do uspeha.«

Kako otroka pravilno pristaviti in odstaviti?

Kako pa mamica ve, da je dojenček pravilno pristavljen? »Tako, da dojenček odpre usta in z zgornjo in spodnjo ustnico lepo objame bradavico dojke in del kolobarja (odvisno od velikosti dojk in samih ust dojenčka) na način, da sta ustnici obrnjeni navzven. Če odmaknemo spodnjo ustnico se lepo vidi, kako z jezikom objema dojko in ima jeziček zavit v obliki žleba. Poleg tega se sliši goltanje mleka, ne le sesanja. Otrok torej sesa in nato pogoltne mleko, ko so usta dovolj polna.« Ob tem velja omeniti, da je lahko dojenje prvih 14 dni, dokler se bradavice ne utrdijo, za mamico nekoliko neprijetno. A le na samem začetku podoja, ko se otrok prisesa in naredi vakuum.

Enako kot pristavljanje je po koncu vsakega podoja pomembno tudi pravilno odstavljanje. »Veliko mamic nepravilno odstavi otroka na način, da ga dobesedno odtrga z dojke ali se izmakne, ko je otrok še prisesan in tvori vakuum. In tako lahko pride do resnih poškodb bradavic. Otroka po koncu podoja pravilno odstavimo tako, da gremo z mezincem v kot ustnic, da vakuum izpusti in ga šele nato odstavimo.«

Kaj pa higiena?

Pomembno je, da si mamica pred vsakim podojem umije roke, kar je včasih veljalo tudi za dojke. »Danes pa velja, da je tuširanje enkrat na dan s toplo vodo povsem dovolj za higieno dojk. V času poporodne čišče se lahko mamica sicer stušira večkrat na dan, od pasu navzdol in s hladnejšo vodo, pri čemer naj ne izpira nožnice. Problem današnje družbe ni nehigiena, ampak pretirana higiena, s katero izperemo mikrofloro, ki je naravna zaščita nožnične sluznice. Pri tem uporabljajte predvsem namenska in naravna mila.«

Vsak tandem mamica-otrok ima lahko svoj najljubši položaj za dojenje

Pa obstaja pravilen oz. najboljši položaj za dojenje? »Težko govorimo o tem, kaj je pravilno in kaj je nepravilno. Vsak tandem mamica-otrok ima lahko svoj najljubši položaj za dojenje. Ista mamica ima lahko pri več otrocih različne najljubše položaje. Torej, če je nekaj ustrezalo pri prvem otroku, ni nujno, da bo tudi pri naslednjem,« pojasnjuje Farkaševa in dodaja, da mora mamica poiskati udoben položaj zase, otrok pa mora biti v fiziološkem položaju.

To pomeni, da ima nogice in rokice vedno poravnane ob telesu. »Sploh spodnja roka velikokrat zaide nazaj, za mamin hrbet ali navzgor, zato jo je treba poravnati ob trebuščku. V kolikor se doji v maminem naročju, se mora trebušček stikati z maminim trebuhom.«

Pri polno dojenem otroku mora biti mokra vsaka plenička

Prve tri dni, ki jih novorojenčki in mamice praviloma preživijo v porodnišnici, so pleničke bolj suhe, saj se novorojenčki »izsušijo« in izgubijo nekaj teže. »Po nekaj dneh pa mora ta začeti znova naraščati in takrat mora biti polna vsaka plenička. To pri polno dojenih otrocih pomeni nekje 7–10 podojev in mokrih pleničk na dan,« pojasnjuje in dodaja, da je drugače pri odvajanju blata. Glede tega so si dojenčki različni. Na začetku lahko dojenček odvaja blato ob vsakem podoju, kasneje pa redkeje, sploh v času preskokov v rasti, ko lahko otrok odvaja blato le enkrat na nekaj dni. Izključno dojeni otroci sicer ne potrebujejo dodatne tekočine, medtem ko za otroke, ki so hranjeni z adaptiranim mlekom, priporočajo dodajanje tekočine – prekuhano vodo ali nesladkan čaj.

Kaj pa, če dojenje kljub vsemu ne steče?

Po besedah Polone Farkaš v primerih, ko dojenje kljub prizadevanjem ne steče, pomembno vlogo igra okolje. »Smo zelo agresivna družba in zelo hitro so stigmatizirani eni, drugi ali tretji. Vsem ženskam polagam na srce, naj se potrudijo, kolikor se lahko. Če kljub vsemu ne gre, naj se zaradi tega ne obremenjujejo. Če jih dojenje in vse povezano z njim psihofizično izčrpava, to ne prinaša nič dobrega ne za mamico ne za otroka, saj izčrpana mamica ne more dati otroku najpomembnejšega – ljubezni, občutka varnosti, sprejetosti in opore, kar lahko mamica da otroku, tudi če ne doji. Dojenje je akt, ki ga imata lahko le mama in otrok in je pomemben za otroka, ni pa vse, kar otrok potrebuje,« poudarja Polona Farkaš.

Če ni zdravstvenih razlogov, zaradi katerih ženska ne sme pristavljati otroka, lahko mamice dojijo tudi zgolj zaradi čustvene in socialne naveze in ne z namenom samega hranjenja. Kot zanimivost na tem mestu Farkaševa izpostavi primere, ko mamice dojijo tudi posvojene otroke. »Nobena tekočina ali dodatki ne pomagajo toliko kot stimulacija. Torej, največji povod za vzpostavitev laktacije in dojenja je stimulacija – ali je to črpanje ali pa pristavljanje otroka.«

Tudi pri odstavljanju je pomemben tandem mamica-otrok

Kaj pa, ko pride čas za odstavitev, zaključek dojenja? Po njenih besedah je najmanj stresna spontana odstavitev, ko se otrok sam odloči in odstavi, kar se praviloma ne zgodi pred prvim letom starosti. A velikokrat ni tako enostavno. »Tudi pri odstavljanju je pomembno, da mamice poslušajo sebe in otroka. Gre za že omenjen tandem in prav je, da so upoštevane želje oz. potrebe obeh. Treba je iti po korakih. Laktacije čez noč ni moč prekiniti, tako da je potrebno postopno zmanjševati dojenje, tako po času kot po številu podojev. Postopnost odstavljanja je pomembna tako s fiziološkega kot čustvenega vidika za mamico in otroka, ki tako počasi razume, da je čas za odstavitev.«

***

Polona Farkaš je univ. dipl. babica in mednarodno certificirana svetovalka za dojenje (IBCLC) z 11-letnimi izkušnjami babištva v Bolnišnici Postojna ter vsa ta leta tudi del šole za starše, ki opolnomoči starše z informacijami pred prihodom dojenčka/-ov.